Vitez Ahac je stopil okoli ogla na levo proti mostu v kratko in ozko ulico, temno in vlažno kakor skalna globel. Druge kraje Starega trga je osvetljevalo sonce vsaj po nekaj ur na dan, tu pa njegovi žarki niso mogli zlepa niti do vsakega okna, nikar šele do tal; tukaj, nad za sutim mestnim jarkom, je bilo vedno, tudi sedaj opoldne, ob najlepšem vremenu mračno, mokro in blatno. Navzlic tesnemu prostoru je bil tu ribji trg in ob hišah na levi in desni je stalo okoli dvanajst lesenih kramarskih stojnic in lop z nizkimi mizami in policami, obloženimi z raznolikim blagom vrvarjev, jermenarjev, iglarjev, pasarjev, platnarjev ...