On je predstavil na svetega Jakoba dan mestnim očetom novo izvoljenega sod nika; on mu je izročil srebrno sodno žezlo in srebrne ključe mestnih vrat. Znal je pisati in brati celo nemški; vsega tega ne bi bilo treba drugim dvanajsterakom, niti sodniku ne. Nekateri so pač znali vsaj podpisovati svoje ime, ali podčačkovali so se povprek s tako žalostno zveriženimi čačkami, da so bili njih podpisi skoraj najbolj podobni sledovom v črnilo pomočenega razdraženega ježa, ki se je iz nagle jeze strastno povaljal po pergamentu.