Vitezu Ahacu se je zdelo, da gleda ciganski tabor. Ob poti je sedela objokana stara ženica, in ne da bi jo bil ogovoril, mu je jela tožiti: »Oh žlahtni gospod, kaj bo, kaj bo! Kar vidite tukaj družin, vsaka žaluje za sorodnikom, ki je ali ubit ali pa v železnih verigah na Turškem.