Omoten se ne more ganiti, udje so mu kakor svinčeni. Počasi se dvigne njena drobna, prosojna roka, milo se upirajo vanj žalosti polne oči in komaj slišno šepetajo skrivnostne ustne: »Ko se povrneš domov ‒ oj ‒ varuj se črne kače!« Ko tajinstven duh polnočne sape v cipresah mu šušte njene besede na uho.