»Zadnja noč v Vranduku ... « si je rekel in zrl zamišljeno skozi odprto okno. Na mračno sinjem obnebju so že migljale zvezde; nad spečimi hostami je gledala luna veličastno iz okna črnih oblakov. V grmičju in nizkem gozdu blizu trdnjave so peli in ihteli slavčki tako milo, tako koprneče, tako sladko tožno, da se mu je topila razigrana duša v sanjavem domotožju.