Sužnja, dan na dan prikovana v zlati kletki, je preždela najlepša leta v haremu, brez nade, da se reši kdaj v svobodo, v svojo hrvaško domovino. Tuga in obup sta ji dan na dan grenila mladost in jo zamorila. Spominjal se je njenih žalostnih oči, njenega milega glasu, njenih besed.