Dobrosrčna dama ga je imela kaj rada, skoro ne dosti manj nego je ljubila bratova dva osirotela otroka, nečakinjo Minko in mlajšega Ivana, ki sta oba našla najboljše zavetje pri bogati teti.
Ponosen na višje stališče opaža Žiži socialno gibanje v ozkem okviru predmestnega kota šentpetrskega. Zaničuje ga in obenem ga pomiluje očeta petelina, tega zarobljenega škricmana in bahača-postopača, prezira požrešne kokoši in piške, neumne gosi, nerodne race, zajce butoglavce, zaljubljene golobe, otročje vrabce ‒ same zanikrneže.