»Griža jo je in pa mrzlica, o, mrzlica!« je vzdihoval. Odsihmal je še vestneje in marljiveje zalival svojo rožo, da bi ušel mrzlici in griži. Zakaj smilil se je sam sebi in do dna duše je bil preverjen, da bi bila njegova prerana smrt strašna nesreča šoli in mili domovini sploh.