Izpod gostih in dolgih obrvi se je bliskalo dvoje še zmeraj živahnih in veselih oči prav židane volje v svet. Na osiveli glavi je nosil črn klobuček, ki je bil že tudi tako obrabljen in od slabih vtisov tega nerodnega sveta tako prizadet, da ga ne bi noben trezen človek rad zamenjal s svojim. V levici je nosil gospod Luka sivkast parazol, ki ga je varoval vse štiri letne čase vremenskih napadov: spomladi in jeseni dežja, poleti sonca in pozimi snega.