Ženit se je vozil malodane vsak praznik in vsako nedeljo ob lepem vremenu. Njegova priletna konja sta imela vsak svojo posebnost; prvi je bil na levem očesu slep, drugi pa je šantal z desno zadnjo nogo. Oba sta se odlikovala po hvalevrednem krotkem značaju in se nista prenaglila nikoli nikjer niti na najgladkejši cesti; obstala sta mirno, pametno, kadar se je voz z vinjenim hlapcem in gospodom vred prekucnil ob kupu cestnega kamenja ali ob ogalu.