‒ Blaže, spravi se no že z mene, neroda nerodna, fu, fu, fu.« Debelogled jim je hitro ustregel, vstal in pomagal tudi načelniku na noge. »Jaz ti že pokažem ‒ fu ‒ lastnega župana tlačiti in valjati po lužah!« so mu zažugali ata in mu pripeljali pri tej priči tako za uho, da se je zdela Blažetu še teden spomina vredna.