Po teh besedah so si obrisali ata uznojeno čelo, pogledali, če še gori, in videli, da se vali črnikast dim prosti nebu v lahnem vetru nekoliko proti večeru, in da šviga plamen ob levem koncu za več mož visoko. »Kozolec je star, zanikern, prazen,« so si mislili. »Tako ali tako bo treba postaviti novega.