Matajev Matija pa jo je počasi mahal dalje. Z radovedno spoštljivostjo, z vzdignjenimi obrvmi, nagubanim čelom in s široko odprtimi očmi je občudoval visoke pisane hiše, lične balkone, okrašene s cvetlicami, stolpke na strehah, pisane lepake, reklamne deske in izveske, plinske svetilke in električne žarnice, zlasti pa vabljivo blago za velikanskimi izložbenimi okni. »Komaj bi bilo, da bi imel oči spredaj in zadaj!« je mrmral sam zase.