Sreča in mir tebi, o Miha Muha!« Bela prikazen izgine v temi za drvarnico, Miha Muha pa se oddahne prav globoko, si otare pot raz čelo in nemudoma krene proti drugemu ogalu pod Lucijino spalnico. »To bi storil prijaznemu duhu vsak večer tudi za pol mernika cekinov!« se namuza zadovoljno in zažene perišče peska na zaprto okno.