Počasi jo je razparal, jemal kos za kosom, ga požiral naj prej z očmi, ga popihal, zazijal kakor stara kača in v prijetnem blaženstvu porinil žrtev v brezdno, cmakal kakor pujsek, pomikal in pogoltnil tečni grižljaj. Res lepo in spodbudno ga je bilo gledati! »No, ali ni bilo dobro?« je prišla vprašat Lucija čez nekaj časa.