Še nikoli nisem videl toliko in tako jasnih zvezd na nebu; odsevale so v jezerski gladini, kakor da bi se navzdol odpiral še en nebesni svod in imel sem občutek, da Ramitova preža lebdi v neskončnem vesolju. Potem so začeli plahutati mimo terase orjaški ribiški netopirji, v skalovju so se oglašale nočne ujede, iz pragozda pa se je tu in tam zaslišalo rjovenje opic vriskačev. »Životip se prikazuje samo ob prvem mraku,« je rekel Ramit in pretrgal molk.