V kostanjih so prepevali ptiči, z bližnjega otroškega varovališča je bilo slišati otroški vik in krik, za parkom je zamolklo hrumel mestni promet, vendar stara gospa vsega tega ni slišala in je ni motilo. Bližala se je stodesetim letom starosti in je živela v svojem svetu, ki je bil sestavljen iz utrinkov resničnosti in sanj, ki jih je sanjala tudi budna. Nepremično je strmela v igro sončne luči po parku, na njenem licu je nepremično lebdel rahel nasmešek.