Nobenega strujanja ni bilo, zaman je čakal, da začutil živovino, ki bi se pretočila iz debla v njegove žile in živčevje. »Hrast, zakaj si me zapustil?« je zašepetal. Tedaj je skozi hrapavo, izbrazdano skorjo preskočil močan sevalni udar in Skalarja skoraj podrl na tla.