Čemu bi se zaklepala v kopalnico in se skrivala med prhanjem, čemu bi s slabim občutkom odložila spodnje hlačke v omaro, saj se pred astralnim telesom ni mogoče skriti. Poskušala sem torej čim manj misliti nanj, čeprav je bilo to težko, kajti vedno znova me je presenečalo čutenje njegove navzočnosti. Tako je precej časa trajalo moje drugovanje z omarnikom, dokler se nisem nekega večera v kopalnici zalotila, da se nalašč odkrito igračkam in dražim s prhanjem, ker me nevidni duh ogleduje, in da komaj zadržujem izbruh naslade, ki se mi je pri tem nabirala v telesu.