Kristina je krčevito držala žar ptico v rokah in skozi kopreno solza opazovala kako so plazmatični plameni v hipu vplamenili telo njene dobrotnice. In skozi kristalno kopreno solza je osupla Kristina nenadoma zagledala jezdeca, ki je prijezdil k njej pod krošnjo starega drevesa. »Že vso večnost čakam nate,« je rekel in sonce se mu je lesketalo v zlatih kodrih.