Prostor se je nenadoma zaiskril v modri barvi in spomnil sem se jesenskega neba na rodni Zemlji, še korak naprej se je modrina zlila v zelenkasto barvo z zlatastimi presevi. Zanimivo, to je bila barva oklepnih lupin Dromidov in moj gostitelj se je zlil z njo, tako da sem mu le s težavo sledil. Sploh sem izgubljal znajdenje, nobene prostorske predstave nisem imel o stvaritvi, v kateri sem se premikal: lahko je to bil raven hodnik, lahko pa tudi blodnjak, zvijugan med kristalnimi skladi.