Večkrat je tudi opazovala očeta, ki se je še vedno ukvarjal s svojimi kolesi. Nekega jutra je pod veliko, iz protja spleteno košaro, podstavil okrogla debla, napolnil košaro z rečnim prodom in jo začel premikati tako, da je vedno znova pred njo podlagal ostajajoče hlode.
Bil je presrečen, da težak tovor premika brez veliko truda in je na ves glas zavriskal.