Ženščad zažene še hujši krič in preglasi ohriplo mukanje izmučene. Popadajo jo z zobmi, kot se požrešna volcjad zažre v pobito sernjo. Ugrizajo, kamor nanese, zobajo se tudi med sabo, ker ne morejo vse do mladkinega telesa. Nikoli se ne meša v njihova obredja, zdaj pa bi najraje zalučal bojno ost v gručo, ki vrešči kot ena sama zblodena, obnorela ženska, ki je požrla norični plod na grmju.