Sedmerica gladujočih je bila iz dneva v dan v žarišču trapanske pozornosti. Med prvimi jih je obiskal odstavljeni minister Šanaj in jih pred kronografi zaprosil, naj nehajo zastavljati svoje življenje, ker tega Čukan sploh ni vreden. Kljub temu pa se je na veliko podpisal na kristalovinasti steni dvorane, v kateri so gladovniki razgrnili svoje spalne vreče.