»Ne razumem vseh tvojih besed,« je rekla. »Potem molčiva,« je predlagal in jo za roko popeljal na bližnjo jaso kjer sta sedla, objeta gledala v ščip in z molčanjem zibala v sebi ljubezen, ki je premagovala prostor, čas in smrt.
»Tudi dišiš po mesečini,« je naposled pretrgal molčanje.