Na hodniku so mu odposlanci križevniške stranke navdušeno ploskali. Vrnivši se iz mračnega podtalja, kjer je odložil kip, si je pred privrženci obrisal roke z veliko žepno ruto in pomenljivo rekel: »Nekdo je moral to narediti prvi.« Po tem vladnikovem dejanju, ki ga je nekajkrat predvajala tudi Mreža, se je po Trapaniji začelo vsesplošno čiščenje pomnikov maršala Zobra, čeprav se je v žilah tega oblastnika, ki je pol stoletja držal skupaj cefuronske planete, pretakala tudi trapanska kri ‒ rodila ga je namreč Trapanka ‒ vendar to zdaj ni nič več pomenilo.