Skok mu je dal nekaj zemeljskih oblačil, ker mu je v trapanski odmetni obleki zdel kot nagec, in potem sta pri kozarčku metliške črnine umovala dolgo v noč. Pri drugi steklenici vina je Skok začel verjeti, da se je Krpan pritihotapil iz časa pred časom in tudi psiček Karo ni več renčal na prišleka. Časopotnika pa je očaral svet, v katerem je bilo vse izobrnjeno: trapanščina je postala slovenščina, pes ni bil mehaničen in jelke niso bile umetne, gozd je vonjal po gozdu in v peči je prasketal ogenj, ki ga Trapanci niso več poznali.