Zleknila sta se na skalno polico, toplo od dnevne pripeke; bila sta gola, še vedno ali že spet v ljubezenskem objemu. Vida ga je čutila v sebi, njune ustnice so se sklenile v vročičnem poljubu in jadrala sta po valovih ljubezenske slasti, neskončno sama in neskončno si zadostujoča, zaljubljena do krvavega ugriza in krikov naslade, ki so odmevali od skal, se širili po morski gladini in splašili mirujoče galebe, da so tudi oni kriče vzleteli. »Ljubi, hočem te vsega, hočem zdaj!« je vpila.