Obenem je hotela spraviti na noge še Jasno, toda sestra je bila že pripravljena in se je kar sama spustila s stola na tla. Za njo je nenadoma vstal tudi oče, in kakor hitro je izpraznil še materin kozarec, je stopil za nami.
Odšli smo skozi Gradišče in Jasno je kar samo nosilo naprej.