»Kakor da si rojena v prejšnjem tisočletju, ko je bila ljubezen vklenjena v okove bedastih obzirov in pravil,« reče Hela in umakne roke. »Ko je bilo grešno in nenaravno, če je čutila ženska nagnjenje do ženske ali moški do moškega, ko so družnice zvestovale družnikom in ko še ni bilo vsesplošne bratske in sestrinske ljubezni brez ljubosumja in brez sebičnosti. Čudna si, Ksena.«