Oslepljena z igro lučevja, ki ji skeleče prebada oči, odvrže črno ogrinjalo in gola prestopi v ozunje, na razbeljeni pesek puščave. In gre naprej z iztegnjenimi rokami, tipajoča v nič kot slepec, kot nočna vešča, ki jo je zaslepil dan. Z odprtimi ustnicami lovi zrak, ki jo duši in suši usta, grlo in pljuča.