Ksena in Hela se pomikata k izhodu. Osvetlitev v vrtu že pojema in snop luči ostane le na občevalniku in Ceziji, ki še vedno s kancem sramežljivosti odpne svojo tango, jo odloži, obkorači pripravo ter se oprijeta za ramena maskulinuma začne počasi spuščati na umetni ud. To posedanje je zaradi zajetnosti njenega telesa videti nekako težko, meseno in skrajno polteno, še zlasti potem, ko vklopi napravo in začne njeno telo odgovarjati na tresljaje, sunke in krožne gibe vtiča.