Doume Ksena, da misli, čeprav ne ve, zakaj ji je to mislenje dano. Zazdi se ji, da bi se najbrž v ničnostnem razsežju sploh ne bi smela osvestiti in da je to osveščanje nekakšna napaka, nenormalnost, ker se nič ne more osvestiti in je nemogoče občutiti in spoznati nič in biti bitje. Vse svoje miselne sposobnosti napne, da bi se prepoznala in ugotovila svoje stanje v okolici.