Molčita in se še vedno ne premakneta, čeprav Ksena občuti v sebi vse pogostejše utripanje Rodovega uda, ki se ga s svojo notranjostjo bolj in bolj oklepa; pod navideznim mirom se v njej burno krčijo in sproščajo mišična vlakna, trebušna prepona se dviga in spušča; z zavestjo, da s tem povzroča Rodu užitek in da veča tudi svoje nasladje, počne to vse močneje in hitreje. V obeh se slast povečuje: Ksena občuti to kot nekakšen naraščajoč mehur, katerega opna je vse tanjša in tanjša; in bolj kot je stanjena, bolj občutno skoznjo preseva vrhunec ljubezenske naslade. Ker ve, da je ta vrhunec tudi začetek konca, ohranja opno na zadnji stopnji pred razpočenjem.