On pa zdaj nekje leži, če se to lahko sploh imenuje ležanje, če ni razpršen, zgneten in razkoščkan, mrtev za vselej, izgubljen v ničnosti. Njena pomnila zapljusnejo spet prizori iz mrlišnic in v krogu bednih človeških ostankov se ji vse bolj jasno prikazuje odtrgano moško spolovilo, zmečkano, zgubančeno in izpraznjeno, ker mu je kri odtekla v puščavski pesek; v puščavo se je najbrž izlilo tudi seme, milijone nosilcev genetskih kodov se je izteklo v nič. Prav lahko, da je ista usoda doletela tudi Astovo spolovilo.