Rod ne reče nič, le prst ji položi na ustnice in jo poljublja naprej. Ksena čuti njegove poljube zdaj na vratu, zdaj na prsih, poljubi ji potujejo po ramenih, za ušesa in na čelo; njegovo temno telo nalega nanjo in zdi se ji, da je priplaval iz podvodnega sveta, ki ju obdaja na stenozoru, tako lahek je.
Sprejema to ljubkovanje in s skrajnim naporom zadržuje čutnost, ki jo hoče preplaviti; nabira se ji za jezom samoodpovedovanja in narašča ter grozi, da bo vsak hip kot hudourna voda predrla pregrado.