Rod ji odgovori s poljubom; najprej se njune ustnice komaj stikajo, potem pa se počasi zlepijo tako, da dihata isti zrak, da se njuna slina pomeša, jezika otipujeta in prehajata kot tipalki iz enih ust v druga ter drsita po zobeh, nebu in vsej ustni odprtini. Rod diha vanjo in ona v Roda, kakor da bi se medsebojno oživljala, kakor da bi si pretakala življenjsko moč in pogum za hude ure, ki jih preživljata. »Premojstrsko poljubljaš,« šepne Ksena in se spomni, da si je to zapomnila iz predvajanja Romea in Julije.