Vzdihovala je, se smejala, jokala, želela je, da bi potegnila vase ljubega in da bi tako ostala z njim eno za vse čase. Njena notrina je valovala, goltala je Adonovo moškost; zdaj je tudi on vzdihoval in na vrhuncu ljubovanja se je njuno stokanje zlilo v en sam prediren krik, ki je zamrl šele tedaj, ko sta obmirovala. Ostal je v njej.