Nekje daleč zunaj, na robu sanj, se utrne kristalno čist ščebet ptiča. ROBIJEV BRLOG,zjutraj Vodnjak mojih sanj se je spremenil v lij, skozi katerega je moja zavest precurela v čudna prostorja: bile so to razsežne krajine ostrih oblik, neprijazen svet, podoben mineralni gošči, in v njem sem se zgubljal. Strah me je bilo štrlečih konic in nabrušenih robov, ko sem iskal izhod.