Čas, ki ga preživljam, se mi res lahko razteza ali krči, vendar sem prepričan, da poteka od dogodka do dogodka. Stvari v jedru dogodka se nemara ne dogajajo, to dopuščam; lahko je vse moje bivanje le neka navidezna črta med posameznimi časovnimi luknjami ‒ o nečem pa sem prepričan: nikoli se moje časenje v prostoru ni obrnilo v nasprotno smer. Ni bilo nobene zamenjave v časovnem zaporedju, pa naj me cenjeni profesor doktor Bronislav Brodnik še tako napeljuje na premišljanje o možnosti, da bi bila Ana pred Mano.