»In čemu bi se materializirala ta drugovesoljanka v našem svetu?« se oglasi Tom, fant z gladko obrito glavo in živahnimi temnimi očmi pod košatimi obrvmi.
»Vzporedno vesolje se prepleta z našim,« razlaga svojo misel Peter in pri tem obrača oči pod strop, kakor da bi od tam jemal svoje domisleke. »Mana je po mojem sklepanju nekakšna matica potovka: materializira se v našem svetu, se v njem oplaja in tako prenaša genetsko informacijo v nematerialno sfero, kjer se te informacije zbirajo in nikoli ne zničijo.«