Zadnje čase opažam da imam čudne zmožnosti: če je preveč svetlobe, jo nekako ukinem, če je hudo vroče, se povlečem v svojo lupino, kjer je prijetno hladno. Včasih me je spravljala v vrtoglavico širjava, kadar sem stopil iz zaprtega prostora na plano, zdaj znam ožiti in širiti prostor okrog sebe.
Zdi se mi, da je bila vzrok za vse moje tesnobe in srčne stiske nesposobnost umika v svojo lupino: živel sem kot polž brez hišice, obme je butala okolica in me ves čas zadevala v živo.