Začel sem mu pripovedovati o Mani: o prvem srečanju z njo v nevihtni noči, ko sem odhajal od njega, in pozneje v Bohinju. Oče Ločnikar je kimal, pokašljaval in poslušal. Nenadoma sem občutil, da se s pripovedovanjem lušči boleča skrivnost z mojega srca in da mi je čedalje laže.