Kako mi je prišlo to na misel, ne vem, vendar me je opahnil srh, ko se mi je prikazal prostor, kjer so se v redeh redile človeške glave brez vratov, povezane z nekakšnim skupnim krvotočjem. Bilo je tako srhljivo, da sem odprl oči in se vzdignil v postelji; med temi brezvratnimi glavami, se mi je zdelo, bi moral vsak čas uzreti zlatolaso glavo svoje ljubezni, zato sem se raje vzdignil. Neprijetna omotica je spremljala ta moj sunkoviti gib.