Ovila mi je roke okrog vratu; počasi, kot nežne bilke so se zapirale in v mislih sem dojemal njeno zagovarjanje: ): Molči, moj ljubi. V različnosti je najina združitev; prostor v neprostoru, svetloba v temi, ti in jaz, v različnosti postajava eno; molči, moj ljubi, molči, ne besedi besed, ne misli jih; v meni so kot moje in so vendar svoje; v nama se družijo nerazdružljivi svetovi in osvetja, neskončno majhno in neskončno veliko se je staknilo v tej točki; razlika sva, sklenjena v enovitost.