Čelo črn kruh mi prija. Mana, ob tebi se mi spreminjajo stvari, kakor da so iz ila in jih s svojo navzočnostjo preoblikuješ; hvala ti za to ribo ribjo, ki mi tekne, hvala ti za kruh vsakdanji; res pa ni mogoče živeti samo od kruha, človek potrebuje nekaj več, in to nekaj več mi daješ, Mana. »Amen,« je mimogrede rekla, natakar pa se je približeval s steklenico radgonske srebrne penine v posodi z ledom. Je bila to molitev?