Čas, ki sem ga prečasil z Mano, ima svoje razsežnosti. Drugače so v teh mojih zapisih celo posamezni dnevi časovne luknje; nič ne vem o njih, pretekljivost jih je zagrnila v temoto pozabe, kakor da so prazna časenja, kakor da se niso nikoli dogodili, kakor da v njih sploh nisem bil. Nasprotno pa so trenutki z Mano tako globoko odtisnjeni v mojem pomnjenju, da jih nič več ne more zabrisati, odtisnjeni so do vseh podrobnosti, tudi čudnih in nerazumljivih.