Sčasoma se v časnikarju razraste pošasten samocenzurni mehanizem, neke vrste nagon, ki pripomore k preživetju v tem ušivem poklicu. Celo v teh zapisih, ko se trudim stvari popisovati tako, kot so se dejansko dogajale, opažam, da me še vedno brzda vcepljena samocenzura, Dizel bi rekel vjebana samocenzura. Kadar se je zavem, jo premagam, a kaj, ko me spet čaka prikrita v zasedi za najbolj nedolžno resnico, ki jo hočem popisati in razkriti.