Lasje se mi ježijo od polivinila, čista resnica, zamršči me, dlake se mi dvigajo, če se približam tej sodobni tvarini, brez katere ne znamo več shajati. Ema je udarjena na polivinil: vse reči zavija v plastiko, vsako krpo, vsak svitek volne, vse je shranjeno v polivinilastih vrečicah; hladilnik je prava razstava stanjenk vseh vrst in največkrat se mi upira seči vanj. Premagal sem polivinilfobijo in odgrnil knjige, da bi pogledal, kaj je postavila na polico.