Počasi sem se nehal ukvarjati z mislimi na Grumovo in Macerolovo samopašnost, na reportažo o postavicah, na vse skupaj. In kot rešilne bilke v poplavi puhle vsakdanjosti, ki je prežala name kot zahrbtno močvirje, sem se oprijel misli na Mano. Vsak delček najinega srečanja sem si priklical v spomin.